Na splošno o občnih zborih

Čeprav si nekateri predsedniki domišljajo drugače, je najvišji organ vsakega društva občni zbor. To je letno srečanje oziroma sestanek vseh članov društva. Vse najpomembnejše odločitve za društvo se sprejemajo na občnih zborih. Tako se na njih voli vodstvo in oblikuje smernice delovanja v prihodnjem letu.

Občni zbor je potrebno organizirati enkrat na leto, lahko se pa članstvo zbere na sestankih večkrat letno, če za to obstajajo razlogi. Težava, ki se lahko pojavi pri prepogostih organizacijah občnih zborov je ta, da se vabilu odzove premalo članov. Navadno sta najbolj zanimivi točki dnevnega reda volitve predsednika in ostalih funkcij ter kakšna pogostitev oziroma zabava po koncu uradnega dela. Pri društvih, ki organov ne volijo vsako leto, so tisti občni zbori, na katerih se ne voli, veliko slabše obiskani od volilnih. Kar pa je seveda razumljivo, saj vsak kandidat s sabo pripelje še kakšnega društvenega prijatelja, da bo glasoval zanj. Če je boj za funkcije velik, je prisotnih članov še toliko več.

Potek občnega zbora je določen v internih aktih društva. Vsi pa potekajo na precej podoben način: najprej se potrdi dnevni red, ki je že predhodno poslan vsem članom skupaj z vabilom. Nato se izmed prisotnih članov izvoli delovno predsedstvo, ki nato vodi sejo. Določi se tudi zapisnikarja, lahko tudi overovatelje zapisnika (člane, ki bodo prebrali zapisnik, ko bo ta napisan in ga potrdili). Če so na dnevnem redu volitve organov, se izvoli tudi volilno komisijo, ki je navadno sestavljena iz treh članov. Njena naloga je poštena in transparentna izvedba volitev, tako da gre v bistvu za najpomembnejšo skupinico ljudi na občnem zboru.

Po vseh teh glasovanjih je čas za letna poročila, ki jih podata dosedanji predsednik in nadzorni organ društva. Po predstavitvi poročil sledi razprava o predstavljenih podatkih in na koncu potrditev poročil v obliki glasovanja. Po tem se navadno izvedejo volitve v organe društev. Njihov potek je določen z internimi akti. V večini društev se najprej predstavijo vsi kandidati po posameznih funkcijah s svojim programom dela v prihodnjem letu oziroma mandatu. Volitve nadzira volilna komisija, ki po opravljenem tajnem glasovanju prešteje glasove in sporoči rezultate. Pri društvih, kjer se člani s tem strinjajo, se lahko izvede tudi javno glasovanje.

Po razglasitvi rezultatov, novi predsednik predstavi svoj program dela za prihodnje obdobje. Če ga je predstavil že med nagovorom pred glasovanjem, ga samo obnovi oziroma ponovi poudarke. Na koncu uradnega dela sledi točka razno ali pobude in vprašanja ali podobno imenovana točka, v kateri lahko člani podajo svoje ideje in poglede o vprašanjih povezanih z društvom. Pri nekaterih je s koncem te točke tudi konec občnega zbora, pri drugih društvih pa sledi še tisti bolj sproščeni del s kakšno pogostitvijo, večerjo ali čem podobnim. Celoten občni zbor – še posebej pa ta končni del – je odlična priložnost za člane društva, da se srečajo in pogovorijo o temah, ki so vezane na delovanje njihovega društva in seveda tudi o čisto drugih zadevah.